Varnostna problematika pri sanaciji žledoloma in napotki za varno delo

Sekcija za gozdarstvo pri Zbornici VZD je pripravila stališča stroke do varnostne problematike pri sanaciji letošnjega žledoloma z napotki za varno delo v izrednih razmerah naravnih ujm.

V začetku meseca februarja letos je Slovenijo prizadela ledena ujma, ki je še posebej v širšem notranjskem in nekaterih hribovitih območjih zahodne Slovenije povzročila pravo opustošenje gozdov.
Vsaka naravna ujma (žledolom, vetrolom ali snegolom) z značilnimi poškodbami na gozdnem rastju povzroči stanje, ki pomeni neposredno nevarnost za ljudi oz. povečano nevarnost za nezgode in poškodbe oseb, ki se poklicno udejstvujejo pri sanacijah prizadetih gozdnih sestojev. Še bistveno večje neposredno ogrožanje lastne varnosti pa pomeni tudi kakršnokoli nepoklicno izvajanje del na prizadetih gozdnih površinah še posebej, če se tovrstnih del lotevajo osebe brez ustreznih strokovnih kompetenc, primerne opreme, zmožnosti in sposobnosti ter prepotrebnih izkušenj!
Naravne ujme, ki v gozdovih povzročijo težke in smrtno nevarne razmere za delo pa so vendarle tudi sestavni del gozdarjenja. Ker se gozdarska stroka sicer po neznačilni frekvenci srečuje s takšnimi in podobnimi primeri naravnih ujm se s tovrstno problematiko tudi načrtno ukvarja. To pomeni, da se za takšne razmere usposablja, opremlja, organizira in načrtuje ter pridobiva izkušnje, ki v aktualnih razmerah zagotavljajo glavno podporo varnim postopkom in načinom izvajanja del.
Glavne usmeritve stroke VZD do vprašanj zagotavljanja varnega in zdravega dela pri delu v izrednih razmerah lahko strnemo v nekaj točk:
► Poleg izrazitejših nevarnosti, ki v razmerah žledoloma pretijo neposrednim izvajalcem sanacijskih del, predstavljajo območja žledoloma tudi večje tveganje za poškodbe naključnih oseb, ki se kakorkoli pojavljajo na lokacijah prizadetih gozdnih površin, zaradi česar se nepoklicnim osebam eksplicitno odsvetuje kakršnokoli gibanje po gozdovih prizadetih po žledolomu.
► Vsaj nekaj mesecev do enega leta po ujmi še traja čas v katerem se najbolj nestabilne pozicije odlomljenih, izruvanih in najrazličneje vpetih/napetih dreves in njihovih delov še vedno pogosto samodejno oz. pod vplivom vetra, dežja in ostalih naravnih vplivov sproščajo ali pa zaradi staranja poškodovanih lesnih vlaken izgubljajo svojo notranjo elastičnost. Pri teh procesih se na ta način sčasoma zmanjšajo notranje napetosti lesnih vlaken in posledično tudi silovitost proženja lesnih delov med oz. pri obdelavi, prežagovanju!
► Javni pozivi oz. umeščanje sanacijskih del na območjih žledoloma v kontekst javnih del je nedopustno! Konvencionalno izvajanje sanacijskih del v gozdovih prizadetih po naravnih ujmah sodi med najnevarnejša dela nasploh!
► Prevelika zagnanost posameznih interesnih struktur, ki se odraža v pretirani vsesplošni mobilizaciji laične javnosti se žal že odraža z visokim številom nezgod, pa je to šele začetek!!
► Gozdarska dela pri sanaciji žledoloma naj izvajajo le izvajalci, ki so za takšna dela v prvi vrsti ustrezno registrirani. Seveda pa je najpomembnejša popotnica za varno in uspešno izvajanje del v razmerah naravne ujme zavedanje, da morajo biti neposredni izvajalci del ustrezno strokovno usposobljeni, psihofizično sposobni, optimalno ali kar najbolje tehnično opremljeni in predvsem dovolj IZKUŠENI za delo v izrednih razmerah!
► V Sloveniji imamo odličen izobraževalni servis za pridobitev vrste poklicnih kompetenc na področju gozdarstva, ki ga izvajajo referenčne izobraževalne ustanove z vrhunskim izobraževalnim potencialom! Izkoristimo ga, čeprav ja za aktualno ujmo verjetno že prepozno oz. v tem primeru zagotovo drži poučen slovenski rek; »po toči zvoniti je prepozno«!
► Najvarnejši način izvajanja sanacijskih del v izrednih razmerah je gotovo posluževanje strojne sečnje v kombinaciji (Harvester-stroj za sečnjo/forwarder-zgibna polprikolica). Povsod in kjer je le mogoče, da sanacijo poškodovanih ali uničenih gozdov izvedemo s strojno opremo, je to največ kar lahko naredimo za varnost delavcev/izvajalcev in nenazadnje za delovno učinkovitost.
► Kakršnokoli improviziranje slej ko prej vodi v nezgode, ki se v razmerah naravnih ujm v gozdovih največkrat končajo z najtežjimi oblikami poškodb ljudi ter trajnimi posledicami in žal tudi s pogostimi smrtnimi primeri.

ZbVZD
Sekcija za gozdarstvo
Bogdan Plesničar

Napotki za varno delo v izrednih razmerah naravnih ujm so na voljo na sledeči povezavi:
Sekcija za gozdarstvo_zledolom_navodila za varno delo.pdf