Med nove izzive na področju varnosti in zdravja pri delu sodi tudi (zlo)raba zdravil in drog za krepitev kognitivnih sposobnosti na delovnem mestu.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja, da bi kazalo uvrstiti med nove izzive na področju varnosti in zdravja pri delu tudi (zlo)rabo zdravil in drog za krepitev kognitivnih sposobnosti na delovnem mestu.

 Dr. Karen Dale in prof. Brian Bloomfield (oba iz Univerze Lancaster, Velika Britanija) sta pred kratkim objavila članek »A review on the future of work: Performance-enhancing drugs«, v katerem navajata nekatera ključna vprašanja v zvezi z (zlo)rabo farmakoloških zdravil in drog, s katerimi zaposleni poskušajo izboljšati zlasti pozornost, koncentracijo, pomnjenje in budnost. Tako kratkoročni kot tudi dolgoročni učinki teh zdravil in drog na posameznikovo zdravje so negativni, da potencialne možnosti za zasvojenost z njimi niti ne omenjamo. Poleg tega v članku ugotavljata, da imajo tovrstne snovi negativen vpliv na timsko delo.

Z vidika varnosti in zdravja pri delu je to problematiko potrebno obravnavati resno. Posameznik namreč po zaužitju nekaterih izmed njih dobi prekomerno samozavest in ni sposoben oceniti tveganja v delovnem okolju. Prav tako dolgotrajno uživanje zdravil in drog za ohranjanje budnosti vodi v izgorelost.

Farmacevtska podjetja razvijajo vrsto novih zdravil za krepitev kognitivnih sposobnosti, kar vzbuja zanimanje in skrb v različnih strokovnih krogih in medijih.

Po mnenju avtorjev bo potrebno opredeliti na področju varnosti in zdravja pri delu potrebno sprejeti politiko in ukrepe.

Doc. dr. Toni Pustovrh (Fakulteta za družbene vede) navaja, da ta tematika v Sloveniji še ni bila širše izpostavljena ali prepoznana, vsaj ne izven ozkih strokovnih krogov. S tematiko farmacevtske krepitve kognicije se je doslej že ukvarjal Center za proučevanje znanosti, vendar pretežno v mednarodnem kontekstu, med drugim v okviru EU FP7 projekta EPOCH (Ethics in Public Policymaking: The Case of Human Enhancement). Izvedli so morda edino empirično raziskavo o tej tematiki v Sloveniji, in sicer spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani o rabi farmacevtskih učinkovin na recept za namene krepitve kognitivnih sposobnosti. Vzorec je zajemal 445 dodiplomskih študentov, izmed katerih jih je 6,1 % odgovorilo, da so že uporabili omenjene učinkovine za namene krepitve kognicije. S tega podatka seveda ni mogoče neposredno sklepati o rabi in razširjenosti takšnih učinkovin v delovnem okolju, zaradi česar Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti proučuje možnosti, da bi izvedli podobno raziskavo med delavci in delodajalci
www.osha.mddsz.gov.si/novice/2015-07-09-Seminar-o-mobilnih-aplikacijah-na-podrocju-varnosti-in-zdravja-pri-delu,

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je v preteklem mesecu organizirala seminar o e-orodjih na področju varnosti in zdravja pri delu.

Na seminarju, ki ga je 9. junija 2015 organizirala Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), je bilo predstavljenih sedem aplikacij za pametne telefone, katerih vsebine delno ali v celoti posegajo na področje varnosti in zdravja pri delu. Strokovnjaki švedskega organa, pristojnega za delovno okolje, so tako predstavili mobilno aplikacijo, namenjeno merjenju hrupa v delovnem okolju, ki jo pri svojem delu uporabljajo tudi inšpektorji za delo. Predstavnica Mednarodne organizacije dela je orisala težave, s katerimi se ta inštitucija sooča pri prenašanju vsebin tiskanih publikacij v mobilne aplikacije. Na seminarju je sodelovalo tudi slovensko računalniško podjetje Mikropis, ki je predstavilo svoji mobilni aplikaciji 24alife Personal in 24alife Corporate, ki sta namenjeni spodbujanju zdravega življenjskega sloga.
V razpravi se je, med drugim, pokazalo, da imajo mobilne aplikacije s področja varnosti in zdravja pri delu velik potencial, saj je z njihovo pomočjo mogoče uporabnikom – zlasti mikro in majhnim podjetjem – ponuditi dostopne in uporabne informacije.
Informacije o seminarju so skupaj s predstavitvami mobilnih aplikacij objavljene na spletni strani EU-OSHA.
www.osha.mddsz.gov.si/novice/2015-07-09-Rezultati-druge-evropske-raziskave-podjetij-o-novih-in-nastajajocih-tveganjih-ESENER-2

Rezultati druge evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2) so na voljo tudi v obliki uporabniku prijaznega interaktivnega spletnega orodja.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je nosilka evropskih raziskav podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (European Surveys of Enterprises on New and Emerging Risks – ESENER), ki sodijo med najpomembnejše raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi. Medtem ko je bila raziskava ESENER-1 izvedena leta 2009, je anketiranje v okviru raziskave ESENER-2 potekalo lani. Obe raziskavi pomagata odpravljati pomembno informacijsko vrzel na področju varnosti in zdravja pri delu.
V raziskavi ESENER-2 je bilo leta 2014 anketiranih skoraj 50.000 podjetij in organizacij, ki imajo 5 ali več zaposlenih. Raziskava je zajela 36 evropskih držav (EU-28, Albanija, Islandija, Črna Gora, Makedonija, Srbija, Turčija, Norveška in Švica). Ob tem je potrebno povedati, da so se Slovenija, Španija in Velika Britanija odločile za povečanje vzorca, na katerem se je izvajala raziskava, s čemer so si zagotovile kvalitetnejše podatke, ki bodo omogočali analizo stanja na področju varnosti in zdravja pri delu po posameznih gospodarskih dejavnostih na nacionalni ravni.
Rezultati raziskave ESENER-2 so sedaj na voljo tudi v obliki uporabniku prijaznega interaktivnega spletnega orodja, t.i. ESENER 2 Survey Dashboard, ki ponuja med drugim grafične prikaze podatkov in mednarodne primerjave.

Vir: spletne strani MDDSZEM